Žalovanje nima natančnega časovnega okvirja, tempa in niti ene same prave poti. In ne pozna zakonitosti ob izgubi. Žalovanje je zahtevno prav zato, ker je tako nepredvidljivo in vedno boleče. Vedno! Izgube se preprosto ne da “preboleti” ali “pozabiti”. Izguba zaznamuje življenje; z njo se naučiš živeti.
Zgodba o Nežki Bah postopoma odpira vrata v samotno labirinta doživljanj otrok, ki se soočajo s smrtjo staršev.
Ob žalujočem (otroku) lahko ostanemo preprosto brez besed. Žalujoči pogosto to tišino doživlja, kot da je drugemu v breme. Še posebej otrok zakoplje svojo žalost, da ne bi izgubil preostalih bližnjih. Zavije se v molk, ki le poglablja bolečino, osamljenost, žalost ter lastni občutek nevrednosti.
Nežkina zgodba nas kruto vrže v bolečino izgube staršev. Popelje nas k odkrivanju osebne moči, novega smisla in povrnjenega upanja v življenje.
Pomaga nam najti nekaj prvih besed za pogovor, morda celo prve skupne solze.
Redna cena: 25,00 €
Naročila ali več informacij: alenka.zavbi@skupna-rast.si
O avtorici
Alenka Žavbi je odrasla deklica s plamenom, zdaj tudi sama mama. Še vedno radovedna, ustvarjalna, včasih tudi nagajiva in samosvoja. Kot svetovalna delavka v vrtcu ter terapevtka – stažistka po modelu Inovacijske relacijske družinske terapije raste skupaj z otroki in odraslimi, ki jim pomaga zdržati z bolečinami izgub, zavrženosti, zanemarjenosti, iskati moč ter povrniti lastno vrednost in smisel življenja.
O ilustratorki
Christèle Leprêtre-Žitnik je nežna in topla Francozinja, ki si je v Sloveniji ustvarila svojo družino, pričela izdelovati prekrasne šopke, ustvarila cvetličarno Vrt angelov ter kmalu po sinovi smrti ugotovila, da z ilustracijo lahko izjoče nekaj svoje bolečine ob izgubi in ji daje upanje ter moč za življenje.
Knjigi na poti
Avtorica, v čustveno zelo bogati terapevtski zgodbi o deklici Nežki, spregovori o nepričakovani izgubi staršev, ki otroku v trenutku spremeni življenje. Zelo doživeto opisuje, kako naenkrat rožnate barve ljubezni, topline in povezanosti, postanejo temne in hladne, saj travmatičen odhod očeta in mame prinese pogrešanje, stisko, čakanje, razočaranje, žalost, obup, … V tišini, ki ubija, se dotakne bolečin, ki jih ranjene otroške oči doživljajo ob najpogostejših neprimernih odzivih okolice. Na drugi strani pa ne pozabi na zdravilen pomen sočutja in razumevanja, ki ga predstavlja Plamen, saj s svojimi sporočili, prinaša osamljeni deklici novo upanje, toplino in varnosti. V zgodbi, ki je primerna tako za otroke kot odrasle, izstopa pomembno sporočilo – če želimo v življenju naprej, je nujno, da v stiski nismo sami, da lahko ubesedimo svoje občutke, izjokamo solze in smo slišani. Čeprav so starši nenadomestljivi, nam njihove povezanosti in prisotnosti v srcu ne more nihče in nič vzeti – za vedno ostanejo z nami.
Prof. dr. Tanja Repič Slavič, zakonska in družinska terapevtka
Zgodbica odstira, nam pogosto neprepoznavno, doživljanje otroka, ki se srečuje z izgubo, žalostjo. Otrok z vsemi čuti zbira vtise o svetu, ki ga obdaja in jih pozorno zaznava s srcem. Mnogih stvari še ne razume povsem, a čuti njihov pomen po odzivih drugih. Zmotno je prepričanje, da je treba ali da je sploh mogoče, otroka zavarovati pred bolečimi dogodki, kot so huda bolezen, ločitev, smrt v družini. Otrok tenkočutno zazna nelagodje in bolečino pri bližnjih in če si ju ne bo zmogel ustrezno pojasniti, lahko to usodno vpliva na njegov odnos do sebe in sveta. Pričujoča zgodba omogoča iskren pogovor z otrokom, na njemu primerni ravni, ki ga lahko pomiri, mu utrdi občutek varnosti, mu omogoči, da žaluje in tako še tako bolečo situacijo ustrezno vgradi v svoje izkušnje. Otroka ne moremo obvarovati pred bolečino, izgubo, lahko pa smo mu, s potrpežljivostjo, naklonjenostjo, v oporo pri predelovanju bolečih izkušenj in utrjevanju občutka varnosti. Mnogi otroci, ki so predelali lastno izkušnjo izgube, lahko tenkočutno prepoznajo stisko pri drugih v podobnih situacijah in jim nudijo tolažbo.
Vesna Radonjič Miholić, spec. klinične psihologije
Zgodbica Plamen Nežke Bah je tankočutno besedilo, ki opisuje resničnost otrok na poti izgube. V svojem enostavnem podajanju zajame celotno paleto občutkov ob soočanju z izgubo in žalostjo. Prav tako predstavi bistvo podpore žalujočih otrok, saj ne pomiluje, ampak podpre tisto pravo moč, ki jo ima vsak izmed nas. To sta ’’Plamen’’ in sanje.
Miha Zimšek, vodja Tabora Levjesrčnih v Slovenskem društvu Hospic
Ogelj, počelo vseh stvari, Heraklit Efeški
Ogenj, ki plameni za življenje vsega, je bil vtkan v dekličino življenje še preden je zaplamenel. Bil je v njej, z njo, okrog nje; pojavil pa se je v trenutku, ko ji umanjkata dvoje življenjskih bitij, oče in mati, mati in oče.
Odpotovanje staršev je čas ognja, da se pojavi v in skozi Plamen. Tudi mati in oče sta v dekličinem življenju plamen, ki ljubi in z objemi potrjuje samega sebe. In ko starša odpotujeta, ostaja njun življenjski plamen še vedno ob dekliču.
Plamen, njegov smisel je vseskozi pričujoč v osmišljanju življenja vsakogar od nas.
Prof. Alberto Avguštinčič
Besede urednice
Nežka Bah je pravzaprav v vsakem od nas. Kadar se soočimo z izgubo, smo namreč vsi nebogljeni, prestrašeni, osamljeni, le da se odrasli na vso moč trudimo, da bi čim prej in čim bolj obvladovali te občutke, ki v nas sprožajo negotovost. In vendar, vsej odraslosti navkljub, je to dosti težja naloga, kot se morda zdi, zato se pogosto primeri, da sami nalogi nismo kos.
Kako naj ji bodo torej kos otroci!? Brez naše tankočutnosti, potrpežljivosti, pomoči v vsej oblikah, opore… težko. A včasih je ubesediti otroku razumljivo pojasnilo, napotek, pomoč… še toliko težje, zato je izjemnega pomena, da se lahko opremo na knjigice, kot je ta o Nežki Bah. Kajti otroci so vajeni svet gledati, videti in ga tako dojeti. Skozi sliko, dotik, besedo. In ravno v tem je posebna, neprecenljiva vrednost Nežkine zgodbice, ki je obenem napotek, vodnik odraslim in v pomoč otrokom.
Tjaša Zorc Rupnik, založnica